Ali ima pes spomin?
Skladno s slovarjem je spomin definiran kot "biološka in psihična aktivnost, ki omogoča ohranjanje prej preživetih izkušenj" ali celo kot "biološka in psihična aktivnost, ki omogoča shranjevanje, ohranjanje in obnavljanje informacij . »
Zato je bistvenega pomena v vseh procesih učenja, prepoznavanja (posameznikov in situacij) in socializacije, za katere je znano, da jih pes zmore.
Glede na to opažanje lahko torej z gotovostjo trdimo, da ima pes spomin. Toda kakšen točno pomnilnik? In ali je primerljivo s človeškim bitjem?
Psji spomini
V resnici pri psih ni enega samega spomina, temveč različne vrste spominov, ki jih je mogoče kategorizirati na naslednji način:
Čutni spomin
Čutni ali zaznavni spomin je spomin, povezan s petimi čutili. Zelo kratko in nezavedno prepozna in zadrži informacije, ki jih posreduje vid, dotik, sluh, okus in vonj. Pomembne informacije se nato usmerijo v kratkoročni spomin.
Kratkoročni spomin
Kot že ime pove, je kratkoročni spomin spomin na sedanjost. Uporablja se za zelo kratek zadržek informacij, od nekaj sekund do nekaj minut, potem ko "vstopijo" v možgane. Švedska študija, objavljena leta 2014 v znanstveni reviji Behavioural Processes, je ta kratkoročni spomin pri psih ocenila na 2 minuti (vendar so rezultati te študije vprašljivi).
Pes nenehno zahteva to vrsto spomina. Omogoča mu, da se na primer spomni, da se je mačka, ki jo opazuje v parku nasproti svojega doma, skrila za drevo. Kratkoročni spomin torej implicira, da pes ni pozabil obstoja mačke, čeprav je ne vidi več, in tudi, da je pes sposoben mentalno predstavljati "nevidni predmet" (v l primeru v našem primeru je mačka skrita za deblom).
Kratkoročni spomin je prvi korak v dolgoročnem pomnjenju.
Dolgoročni spomin
Dolgoročni spomin je spomin, ki lahko hrani podatke dneve, mesece ali celo leta.
Običajno ga razdelimo na:
- implicitni spomin, ki sam vključuje proceduralni spomin in klasično pogojevanje,
- ekspliciten spomin, ki ga je mogoče razdeliti na epizodni spomin in semantični spomin.
Implicitni spomin
Implicitni spomin je vrsta dolgotrajnega spomina, ki vam omogoča, da nezavedno pridobite avtomatizme, ne da bi morali o tem sploh razmišljati ali vložiti kakšen poseben mentalni napor.
Vključuje torej proceduralni spomin, ki je spomin na znanje in izkušnje ter motorične sposobnosti. Ta vrsta spomina omogoča pridobivanje in uporabo motoričnih sposobnosti pri športnih in delovnih psih za opravljanje določenih nalog, za katere so usposobljeni. Prav tako je spomin tisti, ki posreduje pri uporabi "naravnih" sposobnosti živali, kot sta hoja ali tek.
Klasične kondicionirane učne metode, kot so opisane v Pavlovem poskusu s psom, pritegnejo tudi implicitni spomin psa.
Eksplicitni spomin
Spomin je dolgoročni spomin, ki zahteva določeno stopnjo zavestnega razmišljanja. Eksplicitni spomin se nadalje deli na 2 vrsti spomina: semantični spomin in epizodni spomin.
Epizodni spomin
Pri ljudeh je epizodni spomin dolgoročni spomin na dogodke, doživete v določenem kontekstu (kraj, datum, povezana čustva). Je nekakšen avtobiografski spomin, ki nam omogoča pripovedovanje dejstev, dogodkov, kot smo jih občutili in doživeli, skozi prizmo naše subjektivnosti. Ta spomin vam omogoča tudi miselno potovanje v času, spominjanje preteklih dogodkov in projiciranje sebe v prihodnost. Predpostavlja dejstvo, da se zavedamo samega sebe, da bi imeli možnost duševno potopiti se v preteklo situacijo. Ali ima pes to sposobnost, da se spomni pomembnih dogodkov v svojem življenju? Da se sploh spomni, kaj je naredil, mislil ali čutil prejšnji dan v dani situaciji? Danes tega nihče ne ve s popolno gotovostjo, čeprav je študija iz leta 2016, objavljena v reviji Current Biology, ki jo je izvedla Claudia Fuggaza, pokazala, da imajo psi sposobnost mentalnega vrnitve nazaj, da se spomnijo podrobnosti dogodka.
Če ima pes epizodni spomin (ki še vedno deli strokovnjake), se zdi, da je časovno veliko bolj omejen kot človeški (ali vsaj drugačen od človeškega) ob upoštevanju opažene težnje živali, da živi v sedanjem trenutku.
" Ena najbolj znanih posledic te ugotovitve je, da bi bilo neuporabno in neučinkovito grajati psa, če ga ne bi ujeli pri njegovem neumnem dejanju. Na primer, pes, ki se je polulal na preprogo v dnevni sobi, ne bo razumel, da je dobil opomin, ko se vrne domov, ne glede na to, ali se ta vrnitev zgodi v 10 minutah ali 2 urah po njegovi neumnosti. Pes nima kognitivnih sposobnosti, da bi povezal jezo svojega gospodarja in njegovo neumnost, ko se pozneje vmeša graja. Po drugi strani pa bo pes veliko bolje zapomnil lekcijo, če ga zalotijo pri dejanju, saj bo takrat svoje dejanje v svojih možganih bolje povezal z ukorom gospodarja, ko se ta dva dogodka zgodita hkrati."
Semantični spomin
Semantični spomin je spomin na dejstva in koncepte. Omogoča nam shranjevanje splošnega znanja o svetu, da ga lahko uporabimo, ko ga potrebujemo. Pri ljudeh je semantični spomin spomin na »enciklopedično« znanje. Na primer, zahvaljujoč njej lahko imenujemo dneve v tednu, navedemo, da je Pariz glavno mesto Francije itd. Ta vrsta spomina, za razliko od epizodnega spomina, ni povezana z določenim kontekstom: vemo, ne da bi natančno vedeli, kdaj in kje smo se naučili, kar vemo.
Psi imajo tudi obliko semantičnega spomina, ki jim omogoča pridobivanje informacij in pomena iz njihovih različnih izkušenj. Ta vrsta spomina bi mu omogočila, da dejanje poveže z besednim znakom svojega gospodarja po fazi učenja.
Kaj vpliva na pasji spomin?
Vemo, da na sposobnost pomnjenja psa vplivajo različni dejavniki, kot so njegova budnost in pozornost, ponavljanje izkušnje, ki si jo je treba zapomniti, in čustva, ki jih občuti med to izkušnjo. Močnejše ko je to čustvo, bolj se bo izkušnja zlahka vtisnila v spomin živali. To velja tako za pozitivne kot za negativne izkušnje psa. V prvem primeru si bo na primer vadbo, izvedeno z nagradami, ki psu prinaša veliko užitka, lažje zapomnil, v drugem pa je lahko dovolj en sam travmatičen dogodek, da pes razvije fobijo od ta slaba izkušnja.